Od ideje do izvedbe
Ko sem razmišljala, kakšno delavnico bi lahko ustvarila, ki bi bila malo drugačna, sem si želela združiti okus in občutek. Nekaj, kar te nahrani – ne samo s hrano, ampak tudi s kreativnostjo. In tako je nastala ideja za skupni projekt z izjemno ekipo Arty Party – Ramen + Glina.
Skupaj smo združili mojo ljubezen do ramenov in njihovo umetniško magijo – ter ustvarili popoln večer.
2 ramena, 24-urna osnova, nešteto toppingov
Na kulinaričnem delu sem želela, da res začutimo, kaj pomeni ramen. Ne instant, ne hiter – ampak pravi ramen, s srcem in potrpežljivostjo. Pripravila sem dve različni vrsti ramena, osnovani na bogati, 24 ur kuhani jušni osnovi, ki je tista prava duša vsake sklede. Globina, umami, tolažba v tekoči obliki.
Poleg tega smo skupaj sestavljali svoje sklede z ogromnim naborom toppingov: od mehko kuhanih jajc, sveže narezane zelenjave, fermentiranih dodatkov, sezamovega olja, dimljenega tofuja, do pečenega mesa, začinjenega koromača in še mnogo več. Vsaka skleda je bila popolnoma svoja, in vsaka je govorila zgodbo tistega, ki jo je ustvaril.
Umetnost v glini – ročno oblikovana skodelica
Medtem pa so v drugem delu prostora svojo čarovnijo ustvarjale punce iz Arty Party ekipe. Udeleženci so se naučili, kako iz gline oblikovati lastno ramen posodico, podstavek za palčke in celo žličko – cel komplet!
Vsak si je izoblikoval svoj unikatni set in ga na koncu še pobarval po svoje – barve, vzorci, teksture … Vse je bilo dovoljeno. In kar je bilo najlepše? Ko je vsak na koncu z ramenom sedel pred svojo posodico in rekel: »To je moja skleda.« No, to je bil čisti zen.
Zakaj je ta delavnica nekaj posebnega?
Ker nismo samo »kuhali« in nismo samo »ustvarjali z glino« – ampak smo skupaj ustvarjali celostno izkušnjo, ki združuje čutnost hrane in umirjenost ročnega dela. Sredi vsakdanje naglice smo si vzeli čas za počasno juho in počasno oblikovanje. Popolno, izpopolnjujoče.
Hvala ekipi Arty Party, ki je v prostor prinesla toplino, potrpežljivost in znanje.
Hvala vsakemu, ki si je vzel čas zase. Ki si je umazal roke z glino in si nato ogrel srce z ramenom.
Zame je bila to ena tistih delavnic, ki jih ne pozabiš. In upam, da jo bomo kmalu ponovili.
Obljubim, da udeležence spet čaka nekaj takega, kar bodo začutili s srcem (in brbončicami).
